Vitrina meseca – Lučka Kos
3.februar 2024
Lucija (Lučka) Kos, por. Vojir (1925-2022), je bila rojena v Novem mestu. Imela je še dva starejša brata in sestro. Družina Kos je bila dobro situirana – v Novem mestu so poleg trgovine upravljali še s papirnico in knjigoveznico. Avgusta 1942 je bila večina družine kot podpornikov Osvobodilne fronte internirana v taborišče Monigo – Treviso, od tam pa v taborišče Visco. Internaciji se je izognil le Lučkin brat Vinko, ki je padel v spopadu z Italijani septembra 1942. Družinski člani so se iz internacije vrnili marca 1943 in se nastanili v Ljubljani, v stanovanju družine Božidarja Jakca, s katerim so bili v sorodu.
Po kapitulaciji Italije sta se Lučka Kos in njen brat Jože pridružila partizanom. Lučka je bila najprej bolničarka v partizanskih enotah na Notranjskem, nato pa v Beli krajini, v Kanižarici. Proti koncu vojne je delovala kot administratorka na osvobojenem ozemlju v Beli krajini. Tam je 4. marca 1945 nastal oljni portret akademskega slikarja Božidarja Jakca Partizanka Lučka Kosova.
Portret sorodnice, takrat 19. letne Lučke Kos, ki ga je, 4. marca 1945, je na osvobojenem ozemlju v Beli krajini naslikal akademski slikar Božidar Jakac.
Dne 9. maja 1945 je Lučka Kos s partizani prišla v Ljubljano in tu ponovno srečala svojo družino. Po vojni je kot brigadirka sodelovala pri gradnji proge Šamac–Sarajevo. Leta 1963 je za zasluge v drugi svetovni vojni dobila red zaslug za narod s srebrno zvezdo. Do upokojitve je bila zaposlena v Cankarjevi založbi. Umrla je v starosti 97 let v Ljubljani. Vojaško bluzo, odlikovanje in dokumente Lučke Kos je Parku vojaške zgodovine daroval njen sin Andrej Vojir.
Vitrino meseca je pripravil Peter Požar.
