Ureditev državnega sofinanciranja Parka vojaške zgodovine

Po ocenah Vlade Republike Slovenije je Park vojaške zgodovine presegel lokalni pomen, zato je sprejela sklep o sofinanciranju njegove dejavnosti.

Park vojaške zgodovine se je začel razvijati pred petnajstimi leti kot razvojni projekt lokalne skupnosti. A je ob veliki zagnanosti ekipe in izrabi možnosti, ki jih ponujajo razvojna sredstva EU, hitro prerasel te okvirje. Postal je največji muzejski kompleks v Republiki Sloveniji ter hkrati tudi eden najbolj obiskanih muzejev pri nas, saj je v letu 2019 zabeležil kar 58.600 obiskovalcev. Območje Republike Slovenije predstavlja eno od vojaško-strateško najpomembnejših območij v Evropi. Hiter razvoj Parka je tako tudi posledica velike potrebe po tovrstnem specializiranem muzeju na nacionalnem nivoju.

Park vojaške zgodovine organizacijsko deluje v okviru Javnega zavoda za upravljanje dediščine in turizem Pivka, ki poleg Parka vojaške zgodovine za ustanoviteljico Občino Pivka izvaja še nekaj drugih nalog in projektov na področju turizma in razvoja. Občina Pivka je tako v letu 2019 zagotovila 18 % sredstev v proračunu zavoda. Preostali delež sredstev pa je Park pridobil sam z vstopninami, tradicionalnimi prireditvami, muzejsko trgovino in raznimi doživljajskimi programi.

Park vojaške zgodovine je poleg razvejane turistične dejavnosti vseskozi opravljal tudi javno službo hranjenja in prezentiranja vojaškozgodovinske dediščine, razvil bogat izobraževalni program ter se aktivno povezoval z drugimi muzejskimi in podobnimi institucijami doma in v tujini. Praktično od vsega začetka se je vodstvo Parka zato trudilo, da bi z državo vzpostavil konstruktiven dialog in doseglo sofinanciranje javne službe, ki jo opravlja. Prizadevanja so se intenzivirala z izvedbo kohezijske operacije Celovita ureditev kompleksa Park vojaške zgodovine leta 2015, v okviru katere je bil zgrajen nov paviljon, obnovljeni nekateri stari objekti in dopolnjena infrastruktura. Korak najprej je bil tudi vpis Parka v razvid muzejev v maju 2019. Na pobudo predsednika Državnega sveta RS Alojza Kovšce se je vlada februarja letos opredelila do tega vprašanja in izrazila namero, da čim hitreje uredi financiranje Parka vojaške zgodovine. Z veliko krizo turistične dejavnosti, ki jo je povzročila epidemija koronavirusa je dosedanji model delovanja Parka dokončno izkazal koz neustrezen, saj Park vojaške zgodovine opravlja preveč pomembno dejavnost in upravlja s preveč pomembnimi zbirkami, da bi bil prepuščen zgolj razmeram na trgu. Vodstvo Parka se je zato že v aprilu obrnilo na Vlado RS s pozivom, da pristopi k reševanju statusa Parka vojaške zgodovine in uredi njegovo financiranje. Koordinacijo aktivnosti za ureditev razmerja med Parkom vojaške zgodovine in državo je prevzel minister za obrambo Matej Tonin, ki je z veliko mero vztrajnosti zadevo prignal do cilja.

Status Parka je Vlada Republike Slovenije obravnavala na včerajšnji seji, 23. julija 2020, kjer je sprejela sklep za ureditev sofinanciranja Parka vojaške zgodovine. Denar bodo zagotovila Ministrstvo za obrambo (70.000 evrov), Ministrstvo za kulturo (50.000 evrov) ter po 20.000 evrov na leto Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Ministrstvo za zunanje zadeve.

Programsko financiranje preko več resorjev izhaja iz dejstva, da aktivnosti in pomen Parka vojaške zgodovine presegajo naloge klasičnih muzejev ter so izrazito medresorske. Med glavnimi kulturnimi dejavnostmi Parka so hranjenje in prezentiranje muzejske zbirke, javna muzejska služba, obdelovanje najrazličnejših vojaškozgodovinskih tem ter njihovo predstavljanje javnosti. Z muzejskimi zbirkami in razstavami se Park že od samega začetka aktivno vključuje tudi v pedagoški proces. S sodelovanjem Slovenske vojske na vseh dogodkih v organizaciji Parka slednji pomembno prispeva k promociji Slovenske vojske in vojaških poklicev. Z gospodarskega vidika pa Park vojaške zgodovine dopolnjuje turistično ponudbo na nacionalnem nivoju, saj je s svojimi razstavami in zbirkami brez konkurence tako v slovenskem prostoru kot soseščini. Dopolnjevanje ponudbe naravne in kulturne dediščine se odraža v prepoznavnosti Slovenije, daljšanju bivanja gostov pri nas in ne nazadnje tudi preživljanju prostega časa slovenskih državljanov, kar je v luči trenutne situacije z epidemijo COVID-19 še posebej pomembno. Muzej zelo pogosto obiskujejo tudi visoke tuje delegacije, veleposlaniki in drugi predstavniki tujih držav, pri čemer igra Park vlogo nacionalnega vojaškega muzeja, ki je eden od atributov državnosti. Medresorski, vsenacionalni pomen Parka pa je tudi v ohranjanju zgodovinskega spomina na slovensko osamosvojitev ter vojno leta 1991, ki je tudi tema osrednje razstave. Pomemben del programskih sredstev bo zato posvečen prav aktivnostim v zvezi z bližajočo se 30-letnico samostojnosti Republike Slovenije.

Ekipo Parka vojaške zgodovine je odločitev vlade navdala z  velikim zadovoljstvom in novim optimizmom. Ne gre namreč zgolj za nujno potrebna sredstva za preživetje Parka vojaške zgodovine in njegov nadaljnji razvoj, ampak tudi za konkretno priznanje nacionalnega  pomena njegove dejavnosti.