Romantični grad Snežnik na Notranjskem je eden od dveh v Sloveniji z ohranjenimi avtentičnimi interierji.

Na bližnji strateški točki ob robu Loške doline je stala že rimska postojanka. Prvič se gospodje Snežniški omenjajo v 13. stoletju. Grad je bil v poznejših stoletjih v lasti uglednih kranjskih plemiških družin Lamberg, Scheyer, Raumschissl, Eggenberg, Auersperg (Turjaških) in Lichtenberg; v 17. stoletju je bil pomembno upravno središče tega dela Notranjske. Prvotna utrjena postojanka je s pozidavami dobila renesančne in baročne stavbne prvine, ohranjeni so še lepi tramovni stropi. Sedanja grajska podoba s predzidjem in stolpi je iz 2. polovice 19. stoletja, potem ko ga je skupaj z obsežnimi gozdovi leta 1853 kupila in kot poletno in lovsko rezidenco temeljito obnovila nemška družina saških knezov Schönburg-Waldenburg. Leta 1867 je postal knez pokrovitelj prve kranjske slovenske gozdarske šole, parna žaga je spodbudila začetek lesne industrije v dolini, odstrel redkih živali v gozdovih pa je bil prepovedan. Do konca 2. svetovne vojne je vzorno vodeno posestvo (zadnji oskrbnik Leon Schauta) dajalo priložnost za zaslužek številnim domačinom. Danes je grad Snežnik v upravljanju Narodnega muzeja Slovenije.

Sprehod skozi štiri grajske etaže nam pričara vzdušje izpred stotih in več let, saj so grajske sobe še vedno opremljene s pristnim pohištvom in drugo opremo iz druge polovice 19. stoletja. Saloni in spalnice knezov Hermana in Ulrika pa kneginje Ane ter sobe za goste so urejeni prijetno in udobno, s številnimi historističnimi sedežnimi garniturami s prvotnim oblazinjenjem in ornamentiranimi pečmi. Stene krasijo družinski portreti, stare fotografije in grafike. Posebnost je soba v egipčanskem slogu iz začetka 20. stoletja. K domačemu vzdušju nekdanjega počitniškega bivališča prispevajo klavir, biljard in drobna oprema. Sčasoma se je v gradu nabralo precej lovskih trofej, na primer več kot sto let star nagačen medved. V spodnji veži so vzidani rimski nagrobniki, na steni je velik bakrorezni zemljevid dežele Kranjske iz leta 1744; dragocen je ornamentalni usnjeni antependij iz 17. stoletja iz sosednje cerkve v Šmarati. Prostori v predzidju so namenjeni občasnim razstavam, v pritličju pa je poročna dvorana. Zunaj pod gankom visi drevak, s kakršnim so se domačini vozili po poplavljenih travnikih.

Beli grad, ki se tiho zrcali v izvirski vodi ribnika z racami mlakaricami, kleni in potočnimi postrvmi, je obdan z velikim parkom z drevoredi in jasami. Na eni izmed njih na sprehodu v prijetnem poletnem hladu naletimo na kip boginje lova Diane. Okolica je očarljiva v vseh letnih časih, tudi pozimi, ko se nad zaledenele travnike spustijo skrivnostne meglice. Mimo gradu sta speljani evropska pešpot E6 in pohodniška Krpanova pot. Pokrajina vabi h kolesarjenju in ježi, nedaleč je Križna jama.

Dandanes je grad na obronkih obsežnih jelovo-bukovih gozdov oddaljen od hrupnih prometnic in idealno izhodišče za izlete po prelepem kraškem svetu. Od tod se širijo gozdovi na jug vse do slikovite soimenjakinje gore Snežnik blizu hrvaške meje in na vzhod, kjer se s kočevskimi gozdovi zlivajo v enega zadnjih velikih evropskih gozdnih kompleksov. Enkratno naravno okolje je dom raznovrstnim rastlinam in živalim, medvedom, divjim prašičem, volkovom in risom, pa pticam, mali divjadi, srnjadi in jelenjadi.

 

URNIK

Poletni urnik (od aprila do septembra)
Ogledi vsak dan od 10. do 19. ure (grajska vrata se odprejo vsako polno uro; zadnji ogled se začne ob 18. uri).
Zimski urnik (od oktobra do marca)
Ogledi vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 10. do 17. ure (grajska vrata se odprejo vsako polno uro; zadnji ogled se začne ob 16. uri).

Vsako polno uro vas bo sprejel grajski vodnik, saj so ogledi mogoči samo v njegovem spremstvu.
Za organizirane skupine nad 10 oseb so potrebne predhodne prijave na tel. 01/705 78 14.
V času porok ogled za organizirane skupine ni mogoč.

Zaprto 1. januarja, 1. novembra, 24. in 25. decembra.
Grad Snežnik
Kozarišče 67
1386 Stari trg pri Ložu
Tel.: +386 01 705 78 14
E-pošta:  [email protected]

 

Več informacij: http://www.nms.si/index.php?option=com_content&view=article&id=325&Itemid=56&lang=sl