Hiša kulture v Pivki je osrednja galerija na področju sodobne vizualne umetnosti med Ljubljano in Koprom.

Zgodba Hiša kulture se začenja leta 1998, ko je skupina ustvarjalcev naselila prazne prostore v centru Pivke in jih uredila tako, da omogočajo širok spekter kulturnega delovanja. V njih se je začel odvijati program, ki je pokrival celotno polje sodobne urbane kulture, eno od žarišč delovanja pa je bila vseskozi galerija. Nova ekipa, ki je prevzela Hišo kulture leta 2013, je galerijski program postavila v ospredje, ga začela razvijati in nadgrajevati z različnimi podpornimi programi. Danes programi Hiše kulture predstavljajo sodobno vizualno umetnost, s poudarkom na nekonvencionalnih in progresivnih avtorskih pristopih. Pri oblikovanju programov so naša vodilna načela aktualnost, kritičnost, svoboda. V osrednjih galerijskih prostorih so od oktobra do maja na ogled razstave tekoče produkcije slovenskih vizualnih umetnic in umetnikov, od junija do septembra pa pregledne, tematske ali problemske skupinske razstave. V Erikovi sobi je vse leto na ogled stalna zbirka grafičnih del in umetniških publikacij.

Galerija je odprta v torek, sredo, četrtek od 10.00 do 14.00, v petek od 14.00 do 18.00 in v soboto od 9.00 do 13.00 v času trajanja razstav. 

KONTAKT: Društvo Hiša kulture v Pivki, Snežniška cesta 2, 6257 Pivka [email protected] hisakulturepivka.com fb.com/galerijahisakulturepivka instagr.am/hisakulturepivka  

__________________________________________________________

Vabimo vas na otvoritev razstave Nike Rupnik z naslovom Kontra plan, ki bo v petek, 10. januarja 2025, ob 19. uri v galeriji Hiše kulture v Pivki.

Nika Rupnik: Kontra plan

10. – 31. januar 2025

otvoritev: 10. januar ob 19. uri

Kustosinja: Mojca Grmek

Nika Rupnik je vizualna umetnica mlajše generacije, ki ustvarja na področju slikarstva, grafike, risbe in instalacije. V svojem delu raziskuje sodobno življenje, ki ga zaznamuje nasičenost z (vizualnimi) informacijami, hiter tempo, spremenljivost in začasnost, kar v človekovi notranjosti ustvarja občutja preobremenjenosti, odtujenosti, krhkosti in minljivosti. V skladu s tem se v njenih delih pogosto pojavljajo podobe abstrahiranih struktur, kjer se elementi urbane krajine (zgradbe, arhitekturni detajli, kamniti zidovi, tlakovci) prepletajo s fragmenti organskega (zaplate trave, grmovje, deli rastlin ali živali), tako da je težko reči, ali svetovi, ki jih predstavljajo, razpadajo ali se ravnokar rojevajo.

To mejno situacijo umetnica ponazarja tudi formalno, saj v svojih delih pogosto kombinira klasične slikarske oziroma grafične tehnike s sodobnimi pristopi in materiali, denimo tako, da v sliko vključi fotografijo ali fotokopijo, v grafiki pa suho iglo uporabi na pleksi steklu ali plastični foliji. Pri vseh teh postopkih ima ključno vlogo svetloba, ki jo umetnica pojmuje kot soustvarjalko svojih del, saj v njih ne nastopa le posredno, kot takšen ali drugačen svetlobni zapis, ampak tudi neposredno, kot ustvarjalka senčne risbe, ki se poraja s presevanjem skozi prosojni nosilec, včasih še dodatno poudarjene z uporabo umetnih svetil, kot so reflektorji, baterijske svetilke ipd. Dela, ki nastajajo na ta način, ustvarjajo občutek neponovljivega trenutka in vzdušje, prežeto z občutji polzenja, uhajanja in neujemljivosti, s tem pa umetnica ponazarja nestalnost in fluidnost sodobnega življenjskega okolja ter nemoč posameznika, ki živi v njem.

Vse to velja tudi za razstavo z naslovom Kontra plan, v kateri se umetnica poigrava s transformacijo risbe. V prvem prostoru nam ponudi vpogled v svoj risarski opus skozi nekaj izbranih reprezentativnih del. V osrednjem prostoru sledijo barvne risbe na pleksi steklu, ki se pomočjo svetlobe odslikavajo na steni za njimi, v tej igri kontrastov med barvo in sivino, linijo in lisami, risom in projekcijo pa s pomočjo razpoložljivih svetil lahko sodelujemo tudi sami. V zadnjem prostoru umetnica predstavlja enobarvne risbe na pleksi steklu, ki jih obenem obravnava kot grafične matrice, in njihove odtise na papirju. Razstava kot celota nas tako popelje od risbe per definitionem, prek risbe, ki se s pomočjo svetlobe odslika v fluidni podobi na steni, do risbe, ki se odtisne v fiksni grafični podobi na papir.

________________________________________________________________________

Nika Rupnik (1991) je diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. V času študija je izpopolnjevala svoje znanje na področju grafike na Winchester School of Art v Veliki Britaniji. Svoje delo je predstavila na več samostojnih razstavah, med drugim na Feng Šui (Kapsula, Ljubljana, 2017) in Struktura (Layerjeva hiša, Kranj, 2022) in Prostor igre (artKIT, Kibla, Maribor, 2022), ter na številnih skupinskih predstavitvah v Sloveniji in tujini. Deluje tudi kot scenografka, ilustratorka in likovna pedagoginja. Je samozaposlena v kulturi. Živi in dela v Ljubljani.

www.nikarupnik.com