Velika Krpanova pot je 91 km dolga, s prepoznavnimi tablami označena pohodniška pot, ki poteka po poteh, po katerih je hodil Martin Krpan, legendarni literarni junak v povesti pisatelja Frana Levstika.
Začetek poti je v Parku vojaške zgodovine v Pivki, nato pa preko Šilentabora in zgornje Pivške kotline prečka gozdni masiv Javorniki ter se ponovno pojavi na obrobju Cerkniškega jezera. Nadaljuje se proti Loški dolini, kjer se prične pri gradu Snežnik vzpenjati na Bloško planoto, od tam pa je mogoče nadaljevati preko Slivnice ali pa se po strmem pobočju z izjemnim razgledom na Cerkniško jezero spustiti na Cerkniško polje. Pot nato vodi skozi slikoviti Rakov Škocjan, kjer se vzpne na Kalič in vodi mimo izletniške točke Koča Mladika v Postojno, tam pa se zaključi na železniški postaji.
Na Krpanovi poti se nahaja 7 kontrolnih točk, kjer lahko pohodniki dobijo v izkaznico žig, točke pa so na karti označene z modro številko na rumeni podlagi. Na njih so pohodnikom na voljo tudi karte in informacije o poti. S številkami so še posebej označene večje znamenitosti ob poti, ki si jih lahko ogledamo.
Rekreativni pohodniki lahko pot prehodijo v treh dneh, mogoče pa jo je prehoditi tudi v več krajših etapah. Trasa poti poteka tako, da je primerna tudi za kolesarje in jezdece, v večini pa je prevozna tudi z drugimi prevoznimi sredstvi.
Zemljevid Velike Krpanove poti dobite v Parku vojaške zgodovine Pivka.
Krožna pot vojaške zgodovine povezuje Park vojaške zgodovine, nekdanji vojaški poligon na koti 110 (613m), italijansko podzemno utrdbo na Primožu, kjer so Italijani v 30-tih letih 20. stoletja zgradili mogočno podzemno utrdbo, ki je bila ena najbolj utrjenih točk v Alpskem zidu ob italijansko-jugoslovanski meji. Topniška utrdba na Primožu je bila poveljniška utrdba zaporne skupine utrdb okrog Pivke. Hrib pa ima že od nekdaj pomemben strateški položaj, saj je z vrha lepo vidna vsa Pivška kotlina.
S Primoža se krožna pot rahlo spusti v dolino Dule, kjer naj bi po izročilu potekala stara rimska cesta, nato pa se vzpne čez čudovite poljane, ki vas pripeljejo do Šilentabra nad vasjo Zagorje. Z vrha, kjer je nekoč stala največja trdnjava vseh časov v Sloveniji, je čudovit razgled na Košansko dolino, Brkine in Italijo. Šilentabor je bil poseljen že v prazgodovini in rimski dobi, zlato dobo pa je doživel v času turških vpadov. Na Šilentabru se nahaja tudi prelepa cerkev Sv. Martina z ostanki fresk iz 15. stoletja. S Šilentabra se pot nadaljuje proti jugu in se spusti proti turistični vasi Narin. Narin ima že dolgo turistično tradicijo, zaključene skupine pa si tu lahko ogledajo prikaz nekaterih kmečkih običajev in okusijo razne domače pridelke (brkinska slivovka, med, sadje…). Ljubitelji dobre hrane pa bodo navdušeni nad domačimi dobrotami številnih turističnih kmetij. Ena takih turističnih kmetij je Kmetija pri Andrejevih, kjer imajo kapacitet za približno 60 obiskovalcev. Po predhodnem dogovoru se je možno dogovoriti za malico za pohodnike.
Po kosilu se nazaj proti Parku vojaške zgodovine odpravite čez čudovite travnike pod Šilentabrom, kjer se pogosto pasejo konji, preko kote in nazaj proti Parku.
Pot vam bo v celoti vzela 4 ure, lahko pa se odločite tudi samo za Pot do utrdb Alpskega zidu na Primož (45min) ali vzpon na Šilentabor (1h). Pot je označena s posebnimi smerokazi in markacijami, na delu med Parkom in Primožem pa stoji tudi deset informativnih tabel, ki so namenjene informiranju obiskovalcev tako o naravni kakor tudi kulturni dediščini območja Pivške kotline. Z vodnikom se lahko sprehodite tudi v notranjost podzemne utrdbe in si ogledate 500 m podzemnih rovov in notranje prostore utrdbe.
Kraji na Pivškem skrivajo mnogo zgodbic in legend. Pod Sveto Trojico je stala vas, kjer naj bi živel Martin Krpan, slavni vseslovenski junak. Najsi je živel tu ali kje drugje, velja ga jemati širše, kot simbol slovenskega kmeta, ki se je moral boriti proti sovražniku in pa kot nekakšnega “kontrabantarja ali furmana”. Sveta Trojica je priljubljena pohodniška točka Pivčanov in obiskovalcev teh krajev. Na vrh se lahko odpravite iz parkirišča visoko na pobočju, do kamor pelje makadamska cesta iz Trnja (3,5 km vožnje). Sicer pa oznake za Sveto Trojico najdete že na križišču v centru Pivke (smer Trnje-Sveta Trojica). Pot do vrha je označena in večinoma položna, hoje je za 45 minut. Za prijeten sprehod s postankom na vrhu sta potrebni dve uri časa. Na vrh se lahko odpravite ob vsakem vremenu, le da bo ob lepem vaš trud nagrajen s prijetnim razgledom na bližnje vrhove in vasi, morda pa bo segel vse do morja. Gol in le s travo porasel vrh Svete Trojice spominja na seneno kopico ali “lonico”, kot se je nekoč hrib tudi imenoval. Odkar so na vrhu sezidali romarsko cerkev Svete Trojice se je prijelo ime Sveta Trojica….