Sv. Trojica se s svojimi 1123 m ponosno dviguje nad Pivško kotlino. Vzpon na Sv. Trojico je vsekakor poplačan s čudovitim razgledom po celotni Pivški kotlini in bližnjih vrhovih Snežnika, Nanosa, Vremščice, Planinske gore, v jasnem vremenu pa sega pogled vse do Jadranskega morja. Dostop na vrh je možen z več strani, najbolj znani pa sta izhodiščni točki v vaseh Petelinje in Trnje pri Pivki. Sama pot ni zahtevna, je dobro označena in se vzpenja v senci borovega in bukovega gozda skoraj vse do vrha. Na hribu je romarska cerkev Sv. Trojice, ki jo je omenjal že Valvasor v 17. stoletju. Cerkev je pogorela nekako med leti 1786 in 1811 in je od leta 2009 ponovno obnovljena.
1026 visoka Vremščica je razgledna gora, ki sta si jo razdelili občini Pivka in Divača. Na vrhu bomo ob jasnem vremenu videli tudi Triglav, Dolomite, Snežnik, Tržaški zaliv,… ob pravem času nas na pohodu spremlja bogato gorsko cvetje. Botanične posebnosti gore so zlasti razne vrste homulic, lepi luk in pajetičniki.
Primož (718 m) je hrib jugovzhodno od Pivke. Sama lokacija je bila poseljena že v železni in rimski dobi, na njem pa je nekoč že stala majhna cerkev posvečena sv. Primožu in sv. Felicijanu. Hrib pa ima že od nekdaj pomemben strateški položaj, saj je z vrha lepo vidna vsa Pivška kotlina. Dominanten položaj Primoža je prišel še posebej do izraza med obema vojnama, ko so Italijani na njem zgradili eno izmed največjih utrdb iz sklopa Alpskega zidu.
Šilentabor je najvišji vrh (751m) grebena na jugozahodni strani Pivške kotline, ki deli Zgornjo Pivko od doline Reke in Brkinov. Ima odlično in lahko branljivo strateško lego, zato je bil poseljen že od nekdaj. V prazgodovini je bilo tu eno največjih gradišč na Pivki, naselbina pa se je ohranila še po rimski zasedbi. V drugi polovici 15. stoletja, z začetkom turških vpadov, je bil na Šilentaboru zgrajen plemiški grad in protiturški tabor. Skupaj sta tvorila največji utrjen kompleks na Slovenskem.
Največja znamenitost Šilentabora je danes cerkev sv. Martina. Da gre za častitljivo svetišče nam dokazujejo ostanki poznoantične cerkve, ki je ležala pod današnjo in je bila verjetno zgrajena že v 11. ali 12. stoletju. Največja dragocenost cerkve so freske iz 15. stoletja, ki so jih obnovili in so danes lepo vidne.
Kršičevec (1092 m) je manj poznana gora, ki se nahaja vzhodno od vasi Jurišče v Pivški kotlini. Z razgledne plošče se nam odpre lep razgled po večjem delu Slovenije. Ob lepem vremenu lahko tako vidimo Vremščico, italijanske Dolomite, Nanos, Julijske Alpe s Krnom in Triglavom, del Kamniško Savinjskih Alp, Sveto Trojico, Javornike, Snežnik, Učko in Slavnik. Ob poti pa lahko opazimo nenavadno lipovo drevo s kar štirinajstimi debli.