Osmansko cesarstvo je bilo eno največjih in najdlje trajajočih cesarstev v zgodovini. Ustanovljeno je bilo konec 13. stoletja in je obstajalo približno šest stoletij. Cesarstvo so ustvarila turška plemena iz Anatolije (danes del Turčije) in se je skozi stoletja povečevalo. Cesarstvo je na svojem vrhuncu obsegalo večino jugovzhodne Evrope, dele Bližnjega vzhoda, severno Afriko vse do Alžirije in dele Arabskega polotoka. Osmansko cesarstvo se imenuje po Osmanu I. (znanem tudi kot Osman Gazi), ki je zaslužen za ustanovitev cesarstva. Čeprav je Osman ključna osebnost v zgodovini Osmanskega cesarstva, je o njegovem življenju malo znanega. Rodil naj bi se okoli sredine 13. stoletja, pripadal pa je veji Kayi oghuških Turkmenov. Njegov oče Ertugrul je ustanovil kneževino v Sogutu (v severozahodnem delu današnje Turčije) in bil v sporu z Bizantinci na zahodu. Osman naj bi svojega očeta nasledil pri 23 letih in nadaljeval boj proti Bizantincem. Okoli leta 1300 se je Osman razglasil za vrhovnega vodjo Male Azije in s tem ustanovil Osmansko cesarstvo. Osmanska tradicija trdi, da je Osman umrl leta 1326 po zavzetju Burse, drugi pa trdijo, da je umrl leta 1324, ko je na prestol stopil njegov sin Orhan.