Avstro-Ogrska ni imela čezmorskega imperija; Njen imperij je ležal znotraj lastnih meja in glavni namen njene mornarice do začetka dvajsetega stoletja je bila obramba obale. Ko se je njena trgovska mornarica dramatično povečala, so admirali verjeli, da bi morala mornarica sprejeti bolj proaktivno politiko obrambe. V 1890-ih se je začela vrsta pomorskih gradbenih programov, ki so ustvarili dobro uravnoteženo sodobno floto. Križarke so bile zgrajene za zaščito čezmorske trgovine in za “prikaz zastave”, vendar je bila odločilna projekcija zavezanosti Avstro-Ogrske za nadzor nad Jadranom gradnja sile sodobnih bojnih ladij. Kljub pomorski oboroževalni tekmi po vsej Evropi v tistem času je imela mornarica težave pri pridobivanju sredstev za nove ladje. Težave pri financiranju in gradnji bojnih ladij so odražale politične težave in etnična rivalstva v imperiju. Kljub temu je avgusta 1914 Avstro-Ogrska imela floto bojnih ladij. Ta knjiga podrobno opisuje pet razredov avstro-ogrskih bojnih ladij, ki so bile v uporabi med prvo svetovno vojno.