Težki tanki druge svetovne vojne so dediči tradicije oblegovalnih strojev – sredstvo za prekinitev zastoja kopenskega boja. Kot razred bojnih vozil so začeli s konceptom prve svetovne vojne o iskanju “prebojnega” tanka, namenjenega prečkanju sovražnih črt. Ni presenetljivo, da so prebojni tankovski projekti v obdobju pred drugo svetovno vojno potekali v vojskah, ki so utrpele največ žrtev Velike vojne (Rusija, Francija, Nemčija). Vse glavne osi in zavezniške države so sčasoma začele zelo težke razvojne projekte z vse težjimi oklepi in oborožitvijo. Tako kot so žrtve prve svetovne vojne spodbudile prvotni prebojni razvoj tankov, ko se je Nemčija znašla v obrambi, z vse manjšimi operativnimi možnostmi in vse bolj obupanim vodstvom, se je osredotočila tudi na težke tanke, ki bi lahko plimo obrnili nazaj v njihovo korist.