Namen te knjige je pokazati nastanek in organizacijo posameznih rodov avstro-ogrskih oboroženih sil, s kratkim pregledom njihovih dejavnosti v prvi svetovni vojni. Popoln prikaz delovanja cesarske in kraljeve moči na posameznih frontah je v eni knjigi nemogoča. Gre za zelo obsežno temo, ki čaka na druge raziskovalce in avtorje, knjiga pred vami pa bi morala predstavljati le eno spodbudo, da poskušate razumeti sistem in dogodke v izginulem imperiju pred in med prvo svetovno vojno.

Na Hrvaškem se je do nedavnega relativno malo poznalo in pisalo o enotah Avstro-ogrske vojske, saj so to znanje, pa tudi spomin udeležencev, že leta sistematično »izbrisali« iz kolektivne zavesti in zgodovine, ki so jo »sestavljali« zmagovalci. O avstro-ogrski vojski bi lahko izvedeli več iz leposlovja, kot je Hasekov »Dobri vojak Švejk« ali Krležinega »hrvaškega Boga marsa« kot iz strokovne literature, ki v tem obdobju praktično ni obstajala do hrvaške osamosvojitve. Dogodki v teh romanih so kljub temu subjektivni in predmet osebnega prepričanja avtorja. Jaroslav Hašek je bil denimo kot Čeh in socialist iz utemeljenih razlogov nacionalni in »razredni« nasprotnik avstrijskega političnega in vojaškega sistema, ki ga zato opisuje z veliko ironije in črnega humorja. Za razliko od Hrvaške, ki se je po prvi svetovni vojni spet našla na strani poražencev in namesto svobode dobila novo še strožjo diktaturo, je literatura o prvi svetovni vojni zelo obsežna tudi v drugih državah, zlasti v Veliki Britaniji, Franciji in Italiji, ki so se prav tako našle na strani zmagovalcev, in celo v Avstriji, ki je izgubila tako vojno kot cesarstvo. Poleg priljubljene je na voljo tudi obsežna strokovna literatura.