Predstavitev knjige Bombardiranje Slovenije 1944-1945

V Parku vojaške zgodovine so v četrtek, 6. aprila 2023, pripravili predstavitev knjige Bombardiranje Slovenije 1944-1945. Sam datum predstavitve ni bil brez simbolike – prav na ta dan pred 82 leti se je s silovitim bombardiranjem začel napad sil Osi na Kraljevino Jugoslavijo. Bombardiranja mest, infrastrukture, proizvodnih obratov nenadoma niso bila več stvar zgolj časopisnih in radijskih novic ampak kruta realnost, ki je v naslednjih štirih letih dosegla neslutene razsežnosti in zaznamovala življenje mnogih prebivalcev Slovenije.

Gre za zgodovinsko temo, ki ni bila deležna ustrezne strokovne obdelave. Razlogi za to, da povprečen Slovenec marsikaj ve o bombardiranju Londona, Hamburga in Dresdna, zelo malo, če sploh, pa ve o bombardiranju Maribora, Zidanega mosta, Jesenic, Ljubljane in Postojne, so zelo kompleksni in bi jih veljalo posebej obdelati. Nova knjiga je tako več kot dobrodošla, saj predstavlja prvo celovito obdelavo te tematike v slovenskem prostoru. Gre namreč za pretresljivo zgodovinsko dogajanje, ki ga ni mogoče enostavno pozabiti in tudi žrtve bombardiranj, še posebej nedolžni civilisti, ženske, otroci si zaslužijo sočutje in zgodovinski spomin ne glede na to ali so jih ubile nemške ali zavezniške bombe.

Knjigo Bombardiranje Slovenije 1944-1945 je predstavil soavtor, Sašo Radovanovič, zgodovinar, ki je vrsto let delal v mariborskem pokrajinskem arhivu in nato še v pokrajinskem muzeju, danes pa je podjetnik. Je izjemen raziskovalec in avtor številnih publikacij, od dokumentarnih filmov, znanstvenih prispevkov, monografij in razstav, zlasti o zgodovini Slovenije, Štajerske in Maribora, pa tudi širše. Njegova arhivska raziskovanja sežejo vse do srednjega veka – intenzivno je raziskoval čarovniške procese in turške vpade na evropska tla. V zadnjem obdobju se posveča drugi svetovni vojni; v arhivih je tako odkril doslej povsem neobdelane podatke o taborišču za vojne ujetnike v Mariboru in v muzeju v Melju postavil razstavo o Stalagu XVIII D, ki je nato gostovala tudi v Nemčiji.

Prvi knjigi o bombardiranju Maribora je sledila nova, dopolnjena in razširjena na vso Slovenijo, ki ji je Radovanovič dodal še izredno zanimivo in zaskrbljujoče poglavje o neeksplodiranih bombah, ki še vedno ležijo pod zemljo in ogrožajo varnost vseh nas. 

Soavtorica knjige je Lara Iva Dreu, je nadarjena zgodovinarka mlajše generacije, ki je leta 2020 končala študij zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani z magistrsko nalogo  o taborišču za vojne ujetnike Stalag XVIII D v Mariboru. Istega leta je bila soavtorica dokumentarnega filma in razstave o taborišču Stalag, ki je gostovala v Spominskem centru Bergen-Belsen in Nemško-ruskem muzeju v Berlinu. V letih 2021 in 2022, ko je bila zaposlena na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, je sodelovala pri iskanju in obdelavi gradiva o bombardiranju slovenskih krajev med drugo svetovno vojno v arhivih v Washingtonu, Londonu, Freiburgu in Ljubljani. Rezultat teh raziskav je knjiga Bombardiranje Slovenije 1944-1945. Trenutno pripravlja znanstveno monografijo o mariborskem taborišču Stalag v letih 1941-1945, ki jo bo letos izdala Filozofska fakulteta v Ljubljani.

Avtorja sta v svojem delu osvetlila tudi problematike neeksplodiranih bomb, ki v nekaterih primerih še vedno predstavljajo veliko nevarnost. V zadnjih letih sta tako vzbudili veliko zanimanje javnosti odstranitvi dveh potencialno nevarnih letalskih bomb: lansko leto v Mariboru in leta 2017 v Vurberku. Ostanek te je danes v zbirki Parka vojaške zgodovine in je bil ob predstavitvi knjige tudi predstavljena obiskovalcem. Gre za ameriško prostopadno 500-funtno (227-kilogramsko) bombo za splošno bombardiranje, ki predstavlja najpogosteje uporabljeno bombo v drugi svetovni vojni. Uporabljali so jo tako vojno letalstvo kot mornarica ZDA ter zavezniki, v uporabi pa je ostala vse do 60. let prejšnjega stoletja. Bomba danes predstavlja enega najpogostejših tipov neeksplodiranih bomb iz druge svetovne vojne v Sloveniji in Evropi.

O sami problematiki neeksplodiranih bomb je spregovoril tudi Bojan Kopač, pripadnik Državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi in vrhunski strokovnjak na tem področju.

V Parku vojaške zgodovine je za letošnje leto zasnovan tudi poseben projekt »(Preveč) živa dediščina«, ki obravnava neeksplodirana ubojna sredstva (med njimi zaradi svoje velikosti izstopajo prav letalske bombe) z dediščinskega vidika.  

Knjiga Bombardiranje Slovenije 1944-1945 bo kmalu dostopna tako v muzejski trgovini Parka kot spletni trgovini.