Pomembna muzejska donacija Parku pred pozabo ohranila še eno življenjsko zgodbo

Park vojaške zgodovine je mogoče res najbolj znan po velikih eksponatih, kot so podmornica, letala, lokomotiva … A veliko bogastvo Parka so ohranjene življenjske zgodbe fantov in mož, ki jih je pestro zgodovinsko dogajanje potegnilo v svoj vrtinec. Kruta usoda jih je vodila iz domačega okolja in jim pogosto namenila prav neverjetne odisejade.

Ena takih je življenjska zgodba Mirka Božiča iz Idrije (roj. 1919), ki je bil marca 1939 vpoklican v italijansko vojno mornarico. Čez eno leto, marca 1940, je bil z ladjo prepeljan na Kitajsko v Tien-tsin, kjer je leta 1901 po koncu boksarske vstaje Kraljevina Italija, tako kot druge takratne velesile, dobila del mesta v koncesijo. Prva tri leta Mirkove vojaške službe na Daljnem vzhodu so zaradi zavezništva med Italijo in Japonsko minila brez večjih pretresov. Mirko je bil kot glasbenik – klarinetist dodeljen tamkajšnjemu vojaškemu orkestru kraljeve mornarice. Septembra 1943 pa so se stvari povsem spremenile in Mirko Božič je končal v japonskem vojnem ujetništvu, saj ni hotel priseči novi italijanski t. i. Salojski republiki. Prvi del ujetništva je preživel v taboriščih za vojne ujetnike na Kitajskem, v začetku junija 1945 pa so jih prepeljali na Japonsko, kjer je kot ujetnik delal v tovarnah v Tokiu in Jokohami. Konec avgusta je vojne ujetnike osvobodila ameriška vojska in Mirko se je s skupino italijanskih ujetnikov prek Filipinov in Havajev vrnil v Italijo ter 21. februarja 1946 domov v Idrijo.

Prav neverjetna življenjska zgodba je odlično dokumentirana s kopico dokumentov in 270 fotografijami. Da ne bi ušla pozabi, je poskrbel Mirkov sin Bojan Božič, ki je skrbno urejeno dokumentacijo in fotografije predal v hrambo Parku vojaške zgodovine, za kar mu veljata vsa zahvala in priznanje.