Poletna arheološka šola na Babi nad Slavino

Letos se je na arheološko najdišče Baba nad Slavino že drugič vrnila skupina ameriških študentov in nadaljevala izkopavanja na območju železnodobne utrjene naselbine. Najdišče je poznano in v manjšem obsegu tudi raziskovano že več desetletij, ki so najdišče datirala v obdobje med bronasto dobo in začetkom rimskega obdobja pri nas. Ekipa šestih študentov poletne arheološke šole Univerze Oshkosh iz ameriškega Wisconsina, pod vodstvom dr. Adrienne Frie in dr. Kevinom Gartski v sodelovanju z arheološkim inštitutom ZRC SAZU (dr. Edisa Lozić in dr. Benjamin Štular), Narodnim muzejem Slovenije (dr. Boštjan Laharnar in Nejc Dolinar) in Parkom vojaške zgodovine si je za letošnje raziskave zastavila vprašanje o času opustitve omenjene naselbine.

V veliko pomoč pri interpretaciji najdišča so lidarski posnetki terena, ki omogočajo pogled na površje brez rastlinja in natančno pokažejo notranjo sestavo naselbine. Arheološko najdišče Baba nad Slavino sestavlja mogočno obzidje, ki obsega celotno naselbino, njeno notranjost pa po besedah dr. Boštjana Laharnarja lahko delimo na bivalni in obrtni del, prepoznati pa je mogoče tudi vsaj en zbiralnik za vodo v središču naselbine in obrambni stolp.

Letošnja izkopavanja so potekala na enem od objektov, ki ga glede na najdbe lahko povezujemo z obrtniško dejavnostjo, verjetno kovaštvom, saj so med izkopavanji prav tu odkrili veliko količino žlindre in železnih predmetov. Objekt je bil zgrajen v vrtači, obdani z idom iz peščenjakovih plošč, na sredini prostora pa se nahaja velik kamen, ki bi lahko služil kot podstavek za lesen steber za podporo ostrešja. Nabor najdb je izjemno zanimiv, med njimi so rimska amfora, številni kosi uvoženega namiznega posodja, ki kažejo na tesne trgovske stike naselbine z rimsko republiko, bronasta rimska zaponka, ki izhaja iz severne Italije, še posebej zanimiva najdba pa je rimski denarij, kovan leta 62 pr. Kr. v Rimu.

Dosedanje raziskave in odkrite arheološke najdbe že ustvarjajo sliko dogajanja na območju Slavine in širše okolice v času rimske republike. Ena od možnih zgodb najdišča je, da je bila naselbina na Babi nad Slavino uničena v času Gaja Julija Cezarja, ki je med slavno galsko vojno in pa v času po njej, imel svoje vojaško oporišče v bližnji Akvileji – Ogleju. Zdi se, da je na našem ozemlju novačil bodoče vojake za svoje bojne pohode in domačini so se mu tukaj tudi uprli, kar je vodilo v rimsko posredovanje in uničenje številnih naselbin, kot so Baba nad Slavino. Druga mogoča razlaga pa je, da je bilo naselje uničeno v času Cezarjevega naslednika, Oktavijana (bodočega cesarja Avgusta), ki je v Iliriku izvedel obsežen vojaški poseg.

Pomemben del arheološkega izkopavanja je tudi predstavitev rezultatov raziskav domačinom, kar bistveno prispeva, ne samo k varovanju arheološke dediščine, temveč tudi k trdnejši povezavi med arheologi, raziskovalci in domačini, ki jih gostijo v svoji skupnosti. Zahvala gre vaščanom, še posebej Slavincu, ki je arheologom dovolil izkopavanja na svojem zemljišču.