Odprtje razstave »Varšavska vstaja 1944«

Varšavska vstaja leta 1944 predstavlja eno najbolj tragičnih, a tudi najbolj junaških obdobij v zgodovini poljskega naroda. Poljska vlada v izgnanstvu se je konec julija 1944 odločila, da sproži vojaško akcijo Domovinske armade (Armia Krajowa), s katero bi osvobodili poljsko prestolnico Varšavo. S tem so želeli prehiteti prodirajočo Rdečo armado in tako vzpostaviti pogoje za neodvisno ter suvereno poljsko državo po koncu vojne. Vstaja se je začela 1. avgusta 1944 in naj bi predvidoma trajala le nekaj dni. A Stalin je zaukazal zaustavitev prodora Rdeče armade na reki Visli, s čimer so bili vstajniki po začetnih vojaških uspehih prisiljeni sami vztrajati v boju z Nemci.

Varšavska vstaja je trajala 63 dni, njena bilanca pa je bila grozljiva. Padlo je več kot 15.000 vojakov Domovinske armade, Nemci pa so pobili tudi več kot 180.000 prebivalcev Varšave, več kot pol milijona prebivalcev pa izselili ali pa zaprli v koncentracijska taborišča. Številne stavbe v središču mesta so bile porušene že v bojih, a kljub temu so Nemci v naslednjih tednih z načrtnim rušenjem podrli večji del mesta.

Kljub tej izjemno visoki ceni predstavlja Poljakom varšavska vstaja tudi 80 let po njenem koncu simbol njihove želje po svobodi, demokraciji in suverenosti poljske države.

Na predlog poljskega veleposlaništva je bila ob 80. obletnici varšavske vstaje v Parku vojaške zgodovine postavljena muzejska razstava, ki jo je pripravil Muzej varšavske vstaje. Razstava je bila odprta v soboto, 15. junija, kot osrednji dogodek letošnje Poletne muzejske noči v Parku vojaške zgodovine.   

Razstavo je odprl veleposlanik Republike Poljske v Sloveniji Njegova Ekscelenca Krzysztof Olendzki. V slavnostnem nagovoru je poudaril, da je sporočilo varšavske vstaje aktualno tudi še danes, in izrazil ponos, da bo razstava z gostovanjem v Parku vojaške zgodovine ohranjala spomin na to tragično obdobje poljske zgodovine ter ga predstavljala tudi slovenski javnosti. Dodal je tudi, da to, kar je sovjetski totalitarizem sprožil v Varšavi leta 1944, zdaj izvaja ruski avtoritarizem v Ukrajini.   

Na nujnost ozaveščanja o pomenu varšavske vstaje je opozoril tudi direktor Parka mag. Janko Boštjančič: »Zakaj neki bi se po 80 letih spominjali enega najbolj tragičnih in pretresljivih poglavij poljske zgodovine? Poglavja, polnega neskončnega trpljenja, potokov krvi vojakov Domovinske armade in krvi ter solz žena, otrok, starcev … Poglavja, polnega ruševin uničenega mesta in dima sežganih trupel. A varšavska vstaja je bila več kot to. Šlo je za pravi izbruh junaštva, ljubezni do domovine, ljubezni do svobode, zavezanosti demokraciji. Zato izražam veselje in le s težavo skrivam ponos ekipe Parka vojaške zgodovine, da lahko gostimo to razstavo, katere odprtje je zaznamovalo letošnjo Poletno muzejsko noč, njena postavitev pa bo obogatila celo letošnjo sezono našega muzeja.«

V imenu Muzeja varšavske vstaje se je odprtja udeležil dr. Karol Mazur, vodja Oddelka za izobraževanje v tem muzeju, ki je po razstavi popeljal častne goste in prvo skupino obiskovalcev.

Razstava bo v Parku vojaške zgodovine na ogled vse do oktobra. Spremljata jo tudi dva filma, in sicer krajši film »Mesto ruševin« (6 min), ki se predvaja vsak dan, ter unikatni rekonstruirani dokumentarec »Varšavska vstaja« rež. J. Komase (83 min), ki bo na ogled vsako soboto in nedeljo.