Nova pridobitev v Parku vojaške zgodovine

V Parku vojaške zgodovine smo v septembru dopolnili zbirko protitankovskih ovir. Že obstoječe ovire iz obdobja druge svetovne vojne in vojne za Slovenijo leta 1991 sta dopolnili dve armirano-betonski oviri iz t. i. Rupnikove linije.

Ljudsko poimenovanje Rupnikova linija ali Rupnikova črta predstavlja stalni, obrambni, utrjeni sistem utrjenih pasov in črt, znotraj pripravljenih obmejnih front v takratni Dravski banovini oz. današnji Sloveniji, v vojaških dokumentih poimenovani kot Zahodna in Severna fronta – slednji sta predstavljali le del frontnih območij v Kraljevini Jugoslaviji, kjer so se izvajale podobne priprave.

Pred drugo svetovno vojno, z viškom gradbenih naporov tik pred izbruhom vojne, je namreč Kraljevina Jugoslavija, za potrebe zoperstavljanja proti zunanjim vojaškim grožnjam, posegla po zavarovanju meja s stalnimi utrdbenimi objekti različnih tipov in velikosti ter različnimi ovirami. Tako je posegla po vpeljavi oblike sistema zavarovanja, ki je bil poznan tudi v marsikateri drugi državi na evropskem kontinentu. Od teh je najbližji in najbolj poznan sistem utrdb in ovir Kraljevine Italije, ki je v 30. letih prejšnjega stoletja pričela z gradnjo obsežnejšega in kompleksnejšega utrjenega sistema, imenovanega Alpski zid.

Armirano-betonske protitankovske ovire ali »ježi« so bili namenjeni oviranju nasprotnikovih sil, zlasti oklepno-motoriziranih enot. Bile so dodatno prepletene z bodečo žico, da so služile tudi kot protipehotne ovire, postavljene tudi po tri ovire v globino, ali v kakšni drugi kombinaciji z drugimi ovirami. Za pridobitev omenjenih ovir se iskreno zahvaljujemo gospodu Zvonetu Razingerju iz Radovljice in vpletenim v reševanje v okviru Zgodovinsko zbirateljskega društva Planika.

Na območju radovljiškega polja so bile, po pričevanjih, ovire postavljene v liniji pred utrdbenimi objekti na tem območju in za prvimi objekti najbližje točke zapiranja prodora nasprotnika iz smeri Jesenic pri Žirovnici, kasneje pa uničene zaradi pridobivanja železa s strani domačinov, ali kot ohranjeni primerki na tem območju, uporabljene za utrditev brežine potoka za prvotno linijo ovir na radovljiškem polju.