Muzejski blog: Protiletalski top Flakvierling 38 (M38)

Nemška vojska je že leta 1940 nadgradila sicer učinkovit 20-milimetrski protiletalski top Flak 38 v izvedenko Flakvierling 38, ki je imela na enovitem podvozju namesto ene same nameščene kar štiri 20-milimetrske cevi. Orožje je pridobilo bistveno večjo hitrost streljanja, ki je teoretično znašala kar 1.800 izstrelkov/minuto. Nadgradnja je znatno izboljšala učinkovitost orožja in možnost protiletalske zaščite enot ter ključnih točk pred napadi lovskih letal. Proizvodnja topa je trajala vse do leta 1945.

Štiricevni protiletalski top Flakvierling 38 je predstavljal pomembno komponento obrambe nemških mest pred bombardiranji zavezniških letal. Čeprav so bili bombniki na visokih višinah za Flakvierling 38 nedosegljivi, jim je postal nevaren, ko so se spustili nižje nad cilje z namenom boljšega zadevanja; predvsem pa so bili 20-milimetrski flaki nevarni za lovska letala, ki so spremljala bombniške konvoje. Na fotografiji je posadka protiletalske baterije v Berlinu 16. aprila 1942. (Vir: Bundesarchiv)

Zajete flake so uporabljali tudi na partizanski strani; 1. tankovska brigada jih je celo namestila na ameriške tanke Stuart M3A3 v modifikaciji Stuart/flak. Več primerkov je Jugoslavija dobila po koncu vojne, kjer so v sestavi protiletalskih enot ostali še desetletja zatem. Ob razpadu Jugoslavije so bili topovi del strateških rezerv oz. so bile z njimi opremljene enote Teritorialne obrambe.

Stuart/flak je bila inovacija borcev 1. tankovske brigade Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Tankom s pokvarjenimi ali poškodovanimi kupolami so le-te odstranili in na vozila namestili štiricevne flake. S tem so zagotovili učinkovito protiletalsko zaščito tankovskih kolon in tudi pridobili orožje z izjemno ognjeno močjo proti zemeljskim ciljem. (Vir: Muzej novejše zgodovine Slovenije).

Dragoceni eksponat je na pobudo Parka vojaške zgodovine Republiki Sloveniji donirala Republika Severna Makedonija v spomin na desetletja skupne zgodovine in kot znamenje dobrega sodelovanja med državama. V začetku leta 2022 je bil top pripeljan v Slovenijo in vpisan v evidenco Vojaškega muzeja Slovenske vojske. Park vojaške zgodovine je po pridobitvi eksponata v mesecih avgustu in septembru 2022 izvedel konservatorsko-restavratorski poseg ter ga pripravil za muzejsko predstavitev.

Nekaj štiricevnih protiletalskih topov so jugoslovanski partizani zaplenili Nemcem že med vojno, še več pa jih je Jugoslavija pridobila z vojnimi reparacijami po vojni. Do prihoda protiletalskih topov v sklopu ameriške vojaške pomoči v petdesetih letih 20. stoletja so bili nemški flaki osnovno orožje protiletalske obrambe Jugoslovanske armade, v njenem arzenalu pa so se ohranili vse do razpada države.

Nov eksponat sta 17. oktobra, ob uradnem obisku v Sloveniji slavnostno predala ministrica za obrambo Republike Severne Makedonije Slavjanka Petrovska v spremstvu gostitelja ministra za obrambo Republike Slovenije Marjana Šarca. Primopredaja novega eksponata je bila združena z odprtjem novega razstavnega prostora, ki omogoča postavitev tako občasnih razstav kot tudi predstavljanje večjih muzejskih eksponatov – vozil, ki niso uvrščena v stalno razstavo Parka ali pa v njem gostujejo, pa tudi predstavljanje enot Slovenske vojske in njihove opreme. Slovesnosti so se poleg obeh obrambnih ministrov in drugih visokih gostov udeležili tudi direktor Uprave Republike Slovenije za vojaško dediščino Boštjan Poklukar, veleposlanica Republike Severne Makedonije v Sloveniji Suzana Zelenovska in župan Občine Pivka Robert Smrdelj.