Muzejski blog: Mitraljezi v zbirki PVZ

Puškomitraljez je bistveno lažji od klasičnega mitraljeza, zaradi česar ga lahko vojaki prenašajo tudi med hitrim bojevanjem. Gre torej za kombinacijo velike strelne moči in čim lažje uporabe. Puškomitraljezi naj ne bi presegali kalibra 8 mm, v sodobni uporabi pa so v pehoti puškomitraljezi zamenjali puške in tako bistveno povečali ognjeno moč le te.

Mitraljez Maxim m. 1910/30      

Pulemjot Maxima PM1910 je težek mitraljez ruskih sil prve svetovne vojne. Kasneje ga je uporabljala Rdeča armada, v aktivnih konfliktih in vojnah pa se pojavlja še danes. Orožje tehta 62,66 kilograma in meri 1.067 milimetrov. Osnovo predstavlja mitraljez Maxim, ki ga je iznašel Hiram Stevens. M1910 je nameščen na paru koles in vključuje ščit. Poleg osnovne pehotne verzije obstajajo tudi modeli za pritrditev na letala in mornariške verzije. Orožje ima standardni ruski kaliber tistega časa 7,62 × 54 mmR. M1910/30 je prva posodobitev začetne različice strojnice, ki je bila vpeljana v Rdečo armado. Nanj se lahko namesti optični merek.

Mitraljez Maxim m. 1910/30 Foto: Peter Požar      

Mitraljez Browning M2HB

Browning M2 je težki mitraljez kalibra 12,7 milimetra, ki ga je zasnoval John Browning proti koncu prve svetovne vojne. Mitraljez s podstavkom tehta 58 kilogramov in meri 1.654 milimetrov. Zasnovan je na osnovi predhodnika M1919 Browning, a ima večji in močnejši 12,7-milimetrski projektil. M2 se že več kot 80 let uporablja za boj proti pehoti, lahkim oklepnim vozilom in kot letalska strojnica. Skupno je bilo proizvedenih okrog 3 milijone primerkov. Orožje je bilo vpleteno v skoraj vse večje spopade od 1930. naprej. Jugoslavija je v sklopu ameriške vojaške pomoči dobila 2.466 primerkov in več kot 7,5 milijona kosov streliva.

Mitraljez Browning M2HB Foto: Peter Požar

Mitraljez M37 (ZB 30)

Češkoslovaška lahka strojnica je bila razvita kmalu po prvi svetovni vojni in predstavljala osnovo za številne druge lahke strojnice. Model ZB vz. 30J (M37) je nekoliko poznejša in nadgrajena verzija, namenjena izvozu v Jugoslavijo. Strojnica tehta 9,58 kilograma in meri 1.204 milimetre. Proizvodnjo je začelo podjetje Zbrojovka Brno. Jugoslavija je najprej kupila nekaj tisoč primerkov, kasneje pa licenco. Lahke strojnice je proizvajala Crvena zastava pod imenom M37. Orožje ima naboj kalibra 7,92 milimetra Mauser. Polni se z nabojniki, v katerih je prostora za 20 nabojev. Lahka strojnica je bila v vseh svojih variantah med drugo svetovno vojno množično uporabljena.

Mitraljez M37 (ZB 30) Foto: Peter Požar

Puškomitraljez MG 42

MG 42 z vzdevkom »šarec« je nemški puškomitraljez iz druge svetovne vojne, razvit na podlagi predhodnika MG 34. Orožje tehta 11,57 kilograma in meri 1.120 milimetrov. Od MG 34 se razlikuje po višji kadenci, hitrejši menjavi cevi, enostavnejšem mehanizmu in znatno cenejši izdelavi. Oba modela sta uporabljala naboje 7,92 × 57 mm Mauser. Puškomitraljez MG 42 je imel zaradi velike hitrosti streljanja izrazit zvok. Z izdelavo so pričeli leta 1942 in do konca vojne izdelali okrog 750 tisoč kosov orožja. Po vojni so ga uporabljale številne druge države, marsikatere pa so ga tudi kopirale. Jugoslovanska različica je M53 »šarec«.

Puškomitraljez MG 42 Foto: Peter Požar

Besedilo: Rok Pirjevec