»Kleine Berlin« v Trstu

Predstavniki Parka vojaške zgodovine so v petek, 5. januarja, na prijazno povabilo g. Maurizia Bressana obiskali razmeroma nepoznano lokacijo v centru Trsta. Gre za kompleks zaklonišč za zaščito pred bombardiranji iz časa druge svetovne vojne, imenovan »Kleine Berlin«. Zaklonišče je razdeljeno na tako imenovani nemški del in del, namenjen civilnemu prebivalstvu – italijanski del.  

Vhod v “Kleine Berlin”, Trst. Foto: Boštjan Kurent

Trst je bil 1. oktobra 1943 imenovan za glavno mesto novoustanovljene Operativne cone Jadransko primorje, ki je obsegala Furlanijo, Istro in del slovenskega ozemlja pod italijansko okupacijo pred njeno kapitulacijo. Pospešeno gradnjo zaklonišč na ozemlju Operativne cone je v času nemške okupacije izvajalo več zasebnih podjetij pod okriljem nemške organizacije Todt. Po prvem bombnem napadu na Trst 10. junija 1944 je dokončanje zaklonišča postalo prioriteta. Do leta 1944 je bila dokončana večina tunelov, vendar so se dela najverjetneje nadaljevala vse do konca vojne. Dne 29. aprila 1945 sta general Globočnik in gauleiter Rainer zapustila Trst ter zbežala proti Avstriji, kjer so ju zajeli zavezniki. Dan pozneje je v mestu prišlo do vstaje proti okupatorjem, 1. maja 1945 pa so v Trst vkorakale prve partizanske enote, ki so obkolile še zadnje nemške položaje, med njimi tudi zaklonišče Kleine Berlin. Boji so bili kmalu zaključeni in zadnji pripadniki nemške obrambe Trsta so se predali 3. maja na Opčinah.

Notranjost tunelo v “Kleine Berlin”. Foto Boštjan Kurent

Mreža tunelov je imela štiri vhode, od tega tri za civiliste in enega izključno za uporabo nemške vojske. Nemški del zaklonišča je povezoval tedanji štab poveljnika Odila Globočnika v Villi Ara in stavbo današnjega sodišča – Tribunala v Trstu. Predel zaklonišča, ki je bil namenjen nemškim vojakom, je obsegal približno 1000 m2. Civilistom je bil vstop vanj popolnoma prepovedan, do njega je lahko izjemoma dostopal samo električar podjetja Luigi Presel, zadolžen za nameščanje novih žarnic. Nemški del sestavljajo velike podzemne sobane, ki se pravokotno priključujejo na glavni tunel. Kompleks je imel pomožni generator in baterije, zaplenjene s tržaških ribiških plovil, ki bi bile uporabljene v primeru izpada elektrike. Vojaki so z žganjem premoga poskušali zmanjševati veliko stopnjo vlažnosti v tunelih, vendar je napeljava prezračevalnih cevi dim vodila naravnost v civilni ali italijanski predel zaklonišča, kar je pomenilo hudo pomanjkanje kisika za tam nastanjene ljudi. V italijanskem sektorju so tuneli preprostejši, ob zidovih so opremljeni z lesenimi klopmi, z nekaj vmesnimi prečnimi povezovalnimi tuneli. Civilisti so vanje vstopali skozi tri vhode z današnje ulice Fabia Severa.

Skozi tunele se letno  sprehodi med 4000 in 5000 obiskovalcev. Foto: Boštjan Kurent

Danes je večina kompleksa urejena za obisk turistov in navdušencev nad zgodovino. V njem so postavljene različne razstave, eno sestavljajo številne fotografije in zemljevidi bombardiranja Trsta, druga predstavlja vojaška ter civilna zaklonišča in obrambne strukture iz časa prve svetovne vojne. Ogledamo si lahko tudi razne predmete iz obdobja prve in druge svetovne vojne ter povojnega časa. Zgodovino tunelov še danes raziskuje in predstavlja Speleološka sekcija tržaškega alpinističnega društva. Skozi tunele se letno  sprehodi med 4000 in 5000 obiskovalcev. Ogledi so na voljo v angleškem in italijanskem jeziku le ob predhodni najavi po e-pošti: [email protected] ali [email protected].

Ogledi so na voljo v angleškem in italijanskem jeziku le ob predhodni najavi po e-pošti: [email protected] ali [email protected]. Foto: Boštjan Kurent

Ob tem se še enkrat zahvaljujemo g. Mauriziu Bressanu za odlično vodenje in nasploh vsa trud ter energijo, ki jo skupaj z ostalimi člani Tržaškega alpinističnega društva vlaga v ohranjanje tega pomembnega segmenta vojaškozgodovinske dediščine Trsta in njegove okolice, vezane tudi na našo zgodovino. G. Bressano je Parku vojaške zgodovine ob zaključku ogleda doniral tudi nekaj predmetov iz lastne zbirke, ki bodo predstavljeni v naslednjih tednih; izbor nagrajenih maket pa je Parku podaril že leta 2018, za kar se mu je direktor Parka mag. Janko Boštjančič iskreno zahvalil.   

Gostitelj Maurizio Bressano in direktor Parka Janko Boštjančič. Foto: Boštjan Kurent

Avtor: Timotej Horvat