Društvo prijateljev Parka vojaške zgodovine v Željavi

23.oktober 2024

Društvo prijateljev Parka vojaške zgodovine je v soboto, 19. oktobra 2024, organiziralo težko pričakovan izlet v nekdanjo vojaško letalsko podzemno bazo Željava, znano tudi pod imenom Objekt 505 (KLEK).

Društvo prijateljev Parka vojaške zgodovine na ogledu letalske podzemne baze v Željavi. Foto: Ivica Meglić

Poln avtobus navdušencev nad vojaško zgodovino je po kratkem postanku v Senju nagovoril član Društva soška fronta 1915–1917 in urednik revije Na fronti, g. Vinko Avsenak, ki je vojaški rok služil v vojašnici, ki se nahaja v neposredni bližini podzemne baze Željava. V njegovem spremstvu so si udeleženci ob prihodu na cilj najprej ogledali vojaški kompleks, ki je predstavljal podporno logistično bazo za letališče.

Podzemni rovi objekta so široki tudi do 20 metrov in ponekod višji od 12 metrov. Svetilka na fotografiji je usmerjena v enega od prezračevalnih jaškov. Foto: Ivica Meglić

Skozi letalsko bazo sta jih vodila g. Ivica Meglić in g. Hrvoje Grgić, člana društva Željava LYBI Team, ki raziskuje in dokumentira zgodovino letališča ter si prizadeva za ureditev zapuščenega objekta v muzej hladne vojne.

Strokovno vodenje je potekalo v izvedbi društva Željava LYBI Team. Foto: Ivica Meglić

Željava

Ogromen infrastrukturni projekt izgradnje Objekta 505 je bil zagnan leta 1956, tekom dvanajstih let gradnje so v notranjosti letalske baze zgradili 3,5 kilometrov tunelov in galerij, širokih do 20 m in visokih več kot 12 m. Letališče je bilo opremljeno tudi z delavnicami za vzdrževanje in popravila letal, skladišči streliva, rezervoarji z gorivom, operativnim in komunikacijskim centrom, učilnicami. Vse štiri vhode v letalsko bazo so zapirala železobetonska vrata s silhueto sovjetskega nadzvočnega prestreznika MiG-21. V notranjosti je bilo namreč prostora za skupno 58 letal MiG-21, ki so bila razporejena v dve lovsko-prestrezni in eno izvidniško eskadriljo.  

Podzemni rovi se raztezajo v skupni dolžini približno 3,5 km. Foto: Nika Česnik

Željava je skoraj v celoti vkopana v goro Plješevica (n. v. 1.648 m), ki leži na meji med Bosno in Hercegovino ter Hrvaško. Na vrhu gore je bil postavljen najmočnejši jugoslovanski radarski sistem, ki je deloma pokrival tudi zračni prostor sosednjih držav, sama planina pa je letališču nudila radarsko senco, da so letala lahko vzletela in dosegla primerno hitrost, preden bi jih sovražnik lahko zaznal in sestrelil.

Železobetonska vrata, ki so zapirala vse štiri vhode za letala, so hudo poškodovale ali uničile eksplozije. Foto: Nika Česnik

Gradbena dela so bila v veliki meri zaključena v dvanajstih letih, leto 1968 je namreč zaznamovala praška pomlad. Takrat so v Željavo premestili 117. polk, del katerega je bil tudi Postojnčan g. Marjan Žerjal, nekdanji pilot MiG-21, ki je med ogledom notranjosti letališča delil svoje izkušnje o življenju in službovanju v Objektu 505 ter letenju s sovjetskim nadzvočnim prestreznikom.

Med razpadanjem Jugoslavije so eksplozije Objekt 505 močno poškodovale, vendar ga niso popolnoma uničile. Po vzletno-pristajalnih stezah na hrvaški strani, ki sicer že dolgo ne opravljajo svoje funkcije, so se udeleženci strokovne ekskurzije zapeljali z avtobusom in tudi tako izkusili razsežnost največjega infrastrukturnega projekta Jugoslavije, ki še danes buri duhove.