“Dan prej”

V slovenski skupščini je bila 25. junija 1991 razglašena samostojnost Republike Slovenije, naslednji dan, 26. junija zvečer, pa je na Trgu republike potekala državna proslava ob osamosvojitvi. Kot uradni začetek oboroženega napada JLA na Slovenijo se pogosto navaja 27. junij, ko je zgodaj zjutraj protiletalska enota z oklepnimi vozili iz Karlovca prestopila mejo pri Metliki. A vojna se je začela že dan prej, 26. junija, še pred omenjeno državno proslavo. Na ta dan so namreč odpeljali prvi tanki iz vojašnice v Pivki in nato še vojašnice v Ilirski Bistrici ter s tem začeli z agresijo na pravkar osamosvojeno Slovenijo.

V Pivki, ki je spadala pod poveljstvo 14. ljubljanskega korpusa pod poveljstvom generala Jovana Pavlova, je bilo že v dneh pred razglasitvijo zaznati povečane aktivnosti JLA, predvsem premike moštva in vozil, 26. junija pa je kolona oklepnih vozil ob 11.10 krenila iz vojašnice skozi Pivko proti Prestranku ter naprej v smeri Vipave. Ker je bila na Rebrnicah postavljena barikada, je kolona prek Hruševja in Landola peljala do Bukovja in po gozdni poti naprej proti Colu. Pred Colom se je spustila v dolino Bele in skozi Sanabor nadaljevala proti Vrhpolju, kjer so se ji po robu postavili domačini. Zvečer ji je vseeno uspelo priti do Vipave, kjer je počakala do naslednjega dne in nato nadaljevala pot proti italijanski meji.

Vojašnica v Ilirski Bistrici je za razliko od pivške spadala pod poveljstvo 13. reškega korpusa, pod poveljstvom general Marijana Čada. Dana ji je bila naloga zasedbe mejnih prehodov z Italijo, saj je bila edina večja vojašnica na tem območju – ob meji so bile le manjše vojaške graničarske enote. 26. junija ob 13. uri sta iz Ilirske Bistrice krenili dve oklepni koloni JLA. Ena se je usmerila po cesti Ilirska Bistrica–Postojna do Ribnice in naprej po Vremski dolini proti Divači ter mejnima prehodoma Lipica in Fernetiči, druga kolona pa je iz Ilirske Bistrice krenila proti Podgradu, Kozini in mejnemu prehodu Krvavi potok.

Prodor oklepnih vozil so ovirali predvsem domačini – ogorčene množice so glasno protestirale, nekateri posamezniki pa so oklepnikom preprečevali prehod s svojimi osebnimi avtomobili. Poleg spontanega oviranja tankov so njihov prodor skušale sistematično zaustaviti tudi slovenske obrambne strukture, pri čemer je bila uporabljena predvsem gradbena mehanizacija in tovornjaki bližnjih podjetij.

Posnetek: Vojko Otoničar, hrani Park vojaške zgodovine Pivka