Slovesnost ob 80. obletnici padca ameriškega bombnika »Double Truble«

V nedeljo, 25. februarja, je v bližini Logatca potekala slovesnost ob 80. obletnici padca ameriškega bombnika B-24H-5-CF 41-29244 »Double Trouble«. Renata Gutnik in Raul Semenič sta podrobno raziskala zgodbo padlega bombnika in njegove posadke ter navezala neposredne stike s sorodniki posadke v ZDA. Postavila sta tudi spomenik in informacijsko ploščo na kraju padca, kjer je bila organizirana tudi slovesnost. Zgodba letala »Double Trouble« je predstavljena na stalni razstavi Parka vojaške zgodovine »Do pekla in nazaj«, posvečeni padlim ameriškim letalom med drugo svetovno vojno na slovenskem ozemlju. Tako Raul kot Renata sta pomembno prispevala k postavitvi razstave, tudi s prikazom originalnih predmetov posadke ter razbitin letala.

Dogajanje ob padcu letala 41-29244 je usodno povezano z zavezniško operacijo Argument, ki je potekala med 20. in 26. februarjem 1944. V okviru operacije so zavezniške sile nad ključne proizvodne obrate nemške letalske industrije v mestih Leipzig, Brunswick, Gotha, Regensburg, Schweinfurt, Augsburg, Stuttgart in Steyr poslale močne formacije bombnikov v spremstvu lovcev, zlasti novega P-51 Mustang. V šestih dneh napadov so bombniki 8. zračne sile opravili preko 3.000 poletov, letala 15. zračne sile pa več kot 500; skupno so odvrgli preko 10.000 ton bomb. Cena operacije je bila visoka, saj so zavezniki izgubili 226 bombnikov in 28 lovcev, vendar so bile v primerjavi s predhodnimi misijami s podobnimi cilji izgube kljub temu manjše; med operacijo so zavezniki tako izgubili le okoli 7 % vseh sodelujočih letal, medtem ko je odstotek v operacijah pred njo dosegal skoraj 30 %. Učinek operacije na proizvodnjo nemških letal je bil kljub vsemu zanemarljiv, saj ta ni bila bistveno okrnjena; izrazito večji vpliv pa je imela na nemški pilotski kader, ki je bil po operaciji praktično zdesetkan. Izgube letal je bilo namreč še mogoče nadoknaditi, medtem ko je izguba skoraj 100 izkušenih pilotov za Nemce predstavljala pravo katastrofo. Zavezniška stran je tako prevzela pobudo, saj so opogumljene in samozavestnejše posadke aktivno sprožale spopade z nemškim vojnim letalstvom ter ga sistematično uničevale.

Sestrelitev »Double Trouble«

Formacijo bombnikov sta eno uro pred prihodom na cilj iz jugozahodne strani napadli prvi dve skupini nemških lovcev. Nemški lovci so se sprva osredotočili na skupino 36 bombnikov B-17, ki je vodila glavno skupino 103 liberatorjev. Število spremljevalnih ameriških lovcev je bilo omejeno, zato je skupno 85 lovcev P-38 in P-47 bombnike ščitilo samo določen del leta. Nemški lovci so izkoristili priložnost in skupino bombnikov B-17 napadli takoj, ko so dosegli Reko. Prvi dve nemški lovski skupini sta sestrelili tri »leteče trdnjave« in osem liberatorjev, sami pa so ob tem izgubili štiri lovce Bf 109. V boj so poslali tudi nemške lovce iz avstrijske baze (Wien-Seyring), ki so v okolici Alp sestrelili še sedem bombnikov B-24 in ob tem izgubili tri svoje lovce. Vse kaže na to, da naj bi letalo 41-29244 »Double Trouble« usodno zadel nemški pilot Helmut Vogel iz 2. lovske skupine (JG 53), ki je slovela po izjemno izkušenih pilotih; za Vogla je bila to namreč druga sestrelitev tistega dne. Letalo »Double Trouble« je bilo v napadu zadeto in močno poškodovano. Pilot je posadki ukazal izskok, sam pa je poskušal pristati z letalom in tako rešiti tiste člane, ki se po zadetku niso oglasili na interkom. Z izskokom se je rešilo pet članov posadke, pet pa jih je bilo ubitih, med njimi tudi pilot Pries. Trije strelci so bili verjetno ubiti že v napadu nemških lovcev. Trupla umrlih letalcev so bila kmalu oropana in slečena do grelnega kombinezona; na logaškem pokopališču so jih pokopali šele po sedmih dneh. Eden izmed preživelih letalcev si je pri izskoku močno poškodoval nogo, poleg tega se je pri izskoku poškodoval še eden. Preživele letalce so najprej zajeli logaški domobranci, nato pa so jih prevzeli Nemci, ki so oskrbeli oba ranjena in jih vseh pet prepeljali v vojaška taborišča za letalce. Razdelili so jih v tri taborišča. Vseh pet letalcev se je po koncu vojne srečno vrnilo v ZDA, kjer so si ustvarili družine in kariero.

Pietetne slovesnosti sta se poleg poveljnika 1. brigade Slovenske vojske polkovnika Gregorja Vodeba udeležila tudi ameriška veleposlanica Jamie Lindler Harpootlian in ameriški vojaški ataše v Sloveniji podpolkovnik Daniel Mayeda. S strani Parka vojaške zgodovine sta se dogodka udeležila direktor Parka mag. Janko Boštjančič in Boštjan Kurent.

Člani posadke B-24H-5-CF:

• Pilot – podporočnik Edwin H. (Heine) Pries, 0-745173
• Kopilot – podporočnik Frank R. Gerrity, 0-811363
• Navigator – podporočnik James W. Cottrell, 0-689726
• Bombarder – podporočnik George A. Evens, 0-688948
• Strelec (zgornja kupola) – inženir narednik Harold Koslow, 11090076
• Strelec (spodnja kupola) – narednik Steve Varga, 15333985
• Desni bočni strelec, radiooperater – narednik Joseph J. McCord, 15382924
• Levi bočni strelec – narednik Salvatore P. Scafidi, 11091044
• Nosni strelec – narednik Don T. Abernathy, 14158859
• Repni strelec – narednik Thaddeus S. Tokarski, 33477925