160 let Južne železnice na Pivki

Letos mineva 160 let, kar je v naše kraje prišla železnica in spremenila življenje ljudem ter povzročila nov razvoj gospodarstva pa tudi kulture. 

KD Lipa Pivka je v sodelovanju s Parkom vojaške zgodovine povabilo Karola Rustjo, enega najboljših poznavalcev zgodovine železnic na naših tleh. 

Ljubitelji zgodovinske tematike, zlasti pa nekdanji železničarji, so napolnili dvorano Parka vojaške zgodovine v Pivki. V imenu gostitelja in organizatorja je navzoče, posebej pa gosta, pozdravil Ernest Margon, Karel Rustja je v svojem uro in pol trajajočem predavanju nanizal veliko podatkov, zgodb in zanimivosti iz 160-letne zgodovine slovenskih železnic. 

Posebno pozornost je namenil prav območju Pivke in Krasa. V zgodovinskem prerezu je zajel obdobje nastanka parnega stroja, prvih železniških povezav in revolucije, ki jo je v prevoz blaga in potnikov prinesla izgradnja železnice. Poudaril je njen vpliv na vseh področjih družbenega življenja. Železnica je pospešila zaton kmečkega prevozništva – furmanstva in povzročila zaprtje mnogih gostiln ob cestah. Zagon je dala mehanizirani proizvodnji, posledično pa udarec obrtniškemu delu. Razvila se je trgovina in zrasli so številni industrijski obrati. 

Rustja je v svojem predavanju izpostavil številne zgodbe in zgode v času izgradnje železnice: od kolere, ki je kosila na Pivškem, do obilice dela za domače kamnoseke, ki so gojili tradicijo kamnoseštva. Veliko delavcev je bilo od drugod, Čehi, Madžari, Romuni. Pospešila je razvoj turizma, pri čemer je pridobila zlasti Postojna s Postojnsko jamo. 

Seveda pa v epohalni gradnji železnice do Trsta ni bilo vse tako bleščeče. Opozoril je na težke higienske in socialne razmere, v katerih so delavci gradili progo, na številne, ki so zboleli ali umrli v času gradnje. O tem pričajo grobovi pri cerkvah (Sv. Trojica nad Čepnim) ali nad vasmi kot npr. pri Gornjih Ležečah. 

Rustja je v svojem pripovedovanju zajel vse zanimivo dogajanje v 160-letni zgodovini železnice na Pivškem do osamosvojitve Slovenije. Zanimivo je bilo pripovedovanje o oskrbi z vodo za parne lokomotive, pogozdovanju Krasa, pa zaledni vlogi Pivke v prvi svetovni vojni, premeščanju slovenskih železničarjev na jug Italije pod fašizmom, pojavu TIGRA, obdobju druge svetovne vojne in nove Jugoslavije. 

Veliko pozornosti je Rustja posvetil objektom na železniški postaji Pivke – vodni postaji in opečnati elektronapajalni postaji, zgrajeni leta 1936. Zanimivo predavanje je izzvalo kar nekaj vprašanj poslušalcev, na katera je Rustja kot izjemen poznavalec tematike zanimivo odgovoril. Večer je dokazal veliko zanimanje Pivčanov (ne le prebivalcev Pivke pač pa Pivške kotline) za zgodovino naših železnic. V Društvu za krajevno zgodovino in kulturo Lipa Pivka se zato s Karlom Rustjo dogovarjajo, da bi njegovo izjemno bogato gradivo o železnici na Pivki izdali v knjižni obliki.