15. Grošljev simpozij

V sredo, 20. marca je predstavnik Parka vojaške zgodovine, Timotej Horvat, na 15. Grošljevem simpoziju z naslovom De re oeconomica: Gospodarstvo v antiki, predstavil prispevek na temo ohranjanja arheološke dediščine. Dogodek se je odvijal v atriju ZRC SAZU v Ljubljani, kjer so potekala predavanja različnih raziskovalcev s področij arheologije, epigrafike, umetnostne zgodovine in klasične filologije.

Prispevek z naslovom Poskus celostne predstavitve rimske vile rustike na Rodinah, so pripravili Julijana Visočnik (Nadškofijski arhiv Ljubljana), Lucija Kous (Podiplomska šola ZRC SAZU), Timotej Horvat (Park vojaške zgodovine Pivka) in Rok Humerca (Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani). Namen prispevka je bil povzetek dosedanjih raziskav na najdišču antične vile, predstavitvi možnih gospodarskih dejavnosti, s katerimi so se prebivalci vile ukvarjali in poudariti pomen zaščite samega najdišča in krajine v kateri se nahaja.

Podeželska vila na Rodinah je delovala nekje ob koncu 1. stoletja n. št., imela je veliko osrednje dvorišče okoli katerega so stale tri stavbe, kar je odlično prepoznavno še danes na lokaciji in na posnetkih laserskega skeniranja površja (Lidar). Njeni prebivalci se niso ukvarjali le s kmetijstvom, ampak verjetno tudi z železarstvom in kamnoseštvom, saj je le nekaj deset metrov stran od vile hrib z bogatim nahajališčem zelenega tufa. Kulturna tradicija rabe tufa za okrasne elemente v gorenjski arhitekturi sega očitno že od antike, v vili na Rodinah so s tufom okrasili enega od vhodov, čudoviti okenski okvirji iz tufa še sedaj krasijo grad Kamen in številne hiše vse do danes.

V bližini je bil odkrit tudi nagrobni spomenik iz 1. stoletja n. št., prav tako narejen iz tufa in trenutno edin tovrstni primer spomenika iz tufa na ozemlju Slovenije. Posvečen je bil Marku Oklaciju Avitu, ki je bil član mestnega sveta v Emoni. V Ljubljani pa se nahaja še en nagrobnik, verjetno morebitnega starejšega sorodnika z imenom Lucij Oklacij Tarkvinij, ki je bil veteran XV. legije. Njihova družina izhaja iz severne Italije in se je očitno naselila na ozemlje Emone tekom 1. stoletja, kmalu je pridobila na statusu in ugledu, zato ne bi bilo težko trditi, da so imeli v lasti izven mesta posestvo – podeželsko vilo, kjer so se ukvarjali z najrazličnejšimi gospodarskimi dejavnostmi za svoj dobiček.

Poudarjen je bil tudi pomen ohranjanja in zaščite najdišč ter krajine in okolja v katerem se nahajajo, saj smo zadnja leta priča vedno večjemu onesnaževanju okolja in uničevanju dragocenih ostankov naše dediščine.